Begin typing your search above and press return to search. Press Esc to cancel.

Kino duhov: razglednica iz okupiranega Kina Zvezda

Kino duhov: razglednica iz okupiranega Kina Zvezda


V začetku decembra smo med obiskom festivala Alternative s kolegi sklenili, da pobegnemo programu eksperimentalnih filmov  v center Beograda, tja, kjer se na Terazijski promenadi v eni izmed pasaž  skriva Kino Zvezda. Imeli smo dober razlog za obisk že več let zapuščene kinodvorane – zanimalo nas je, kaj se dogaja v prostorih, ki so jih nekaj tednov pred tem, natančneje 21. novembra istega leta okupirali lokalni aktivisti,  podporniki filma in z akcijo poželi dobršno mero medijske pozornosti in odobravanja tako v lokalni, kot tudi svetovni filmski sceni.

Naš kratki izlet je bil podporniško-izobraževalne narave . Na večer našega prihoda je v temni, ledeno mrzli dvorani okupiranega kina potekala okrogla miza, namenjena vprašanju »Kako naprej?«. Namreč, podobno kot ljubezenske zveze imajo tudi aktivistične okupacijske akcije svoje kritične točke, še najraje takrat, ko so razmere niso nič kaj prijetne za bivanje. Po dobrem mesecu, ko so ponovno vzpostavili nekaj najnujnejše infrastrukture ter vzpostavili reden filmski program, se je med akterji, pa tudi podporniki okupacije začetni adrenalin polegel in situacija je postala zrela za refleksijo.  Gostje debate, med njimi tudi programska direktorja Beograjske in Slovenske kinoteke, so premotrili in ocenili nastalo situacijo in, najpomembneje, navzočim predstavili nekaj primerov dobrih praks, ki naj bi olajšali prehod iz začetne faze k odločanju in planiranju nadaljne zasedbene akcije, in še česa več.

Po precej resnobni in malce napeti okrogli mizi smo se z ekipo Novega kina Zvezda odpravili na ogled po prostorih, ki se kot nekakšen art deco-jevski labirint vijejo po več nadstropjih. Nekdanji blišč »Kina Koloseum«, kot so ga krstili ob rojstvu leta 1911, je še vedno moč zaznati, ko se po postapokaliptično temačnih podzemnimih hodnikih z zasilnimi wcji in improviziranimi umivalniki vzpnenjamo po stopnišču, ki se vije v višave mimo ogromnih prašnih vitražev do vrha, kjer so pisarne, ki so se za časa zavzetja kinodovrane prelevila v multifunkcionalne prostore, spalnice, kuhinje, obedovalnice.

kino zvezda

V eni od bivših pisarn se posedemo. Ivan Velisavljević, kritik, režiser in okupator, na kratko razloži, kako je potekala zasedba Zvezde. Na vprašanje, kdo je med zasedbeniki, odgovori, da gre za v prvi vrsti za skupino posameznikov, ki se vsi na tak ali drugačen način gibljejo v beograjskem filmskem krogu, od mladih, neodvisnih in avantgardnih režiserjev, katerih dela v trenutni situaciji nimajo biti kje predvajanja, do filmskih teoretikov in kritikov, kot tudi za manjše skupine političnih aktivistov, ki v zasedbi vidijo priložnost, da javni diskurz obrnejo v smer kritičnega prevpraševanja praks kulturne politike države, ki umetnikom ne izkazuje podpore in jih postavlja v potencirano prekerni položaj. Ignorantski odnos države je eden od problemov, toda kar aktiviste najbolj frustrira, jezi in skrbi, je odkriti cinizem novih lastnikov kompleksa dvoran »Beograd Filma«.  14 dvoran, ki so leta 2007 prešle prek javno-zasebnega partnerstva v roke podjetnika, je tako država v pomanjkanju ustrezne politike prostorov obsodila na propad in ponovno rojstvo v obliki trgovskih centrov. Okupirana Zvezda je tako za podpornike pomemben simbol v boju proti valu privatizacije javnih prostorov, ne le v Srbiji, temveč tudi širše. Kako je pomemben, so z nastopi, teksti in izkazano podporo pokazali prominentni gostje: filozofa Slavoj Žižek ter Alain Badieu, ki je ob obisku Srbije v Zvezdi govoril z novinarji, režiser Michel Gondry, ki jim je posvetil kratki animirani film, Marko Brecelj, celo prvak Syrize Alexis Tsipras, čigar nastop v Zvezdi je v večji meri polariziral zasedbenike, ki naj bi v tem trenutku bili razdeljeni v dve frakciji: »politično«, ki si prizadeva za rešitev v okviru državne politike in ponovne nacionalizacije, ter »apolitično«, ki za obnovo in delovanje Novega kina Zvezda sredstva išče drugje. 11. januarja se je pričela akcija zbiranja denarja na platformi  Kickstarter, ki se ni obnesla (cilj: 30.000 evrov, zbrali so 5.000), pred kratkim so kampanjo znova lansirali na drugi platformi, Indiegogo, kjer zbirajo tretjino originalne vsote.

Trenuna situacija Kina Zvezda z vsemi vprašanji, ki jih odpira – nenazadnje tudi o usodi kinematografov nasploh –  transcendira samo zasedb. V očeh (zaenkrat še) zainteresirane javnosti se je prelevila v poligon, na katerem se odvija neke vrste hladna vojna med politiko in kulturo. Kako se bo ta končala, lahko v tem trenutku zgolj ugibamo. V najboljšem primeru se lahko odvije situacija, v kateri si roke podata kolektivna zavest in kulturni kapital, v najslabšem lahko gibanje postane žrtev tenzije med hipsterskim oportunizmom ter aktivistično patetiko.

Bojana Bregar // Objavljeno v reviji Ekran, letnik 52, marec-april 2015, str. 3