Begin typing your search above and press return to search. Press Esc to cancel.

Flamski blues na ulicah Birminghama

Flamski blues na ulicah Birminghama


PEAKY BLINDERS

Avtor serije: Stephen Knight, 2013, Velika Britanija

V četrti epizodi prve sezone izjemno uspešne britanske serije Peaky Blinders (Stephen Knight, VB, 2013–) ena od lokalnih birminghamskih tolp pod vodstvom družine Lee v maščevalnem pohodu vlomi v stavnico konkurenčne tolpe, poznane pod imenom Peaky Blinders, ki jo vodi Thomas (Tommy) Shelby. Leejevi pokradejo denar in za seboj v opomin pustijo škarje za rezanje žice. Ko se Shelbyjevi vrnejo domov v razbito in oropano stavnico in na mizi najdejo škarje, vsi v sobi otrpnejo od strahu. »Ko smo v vojni prepustili ozemlje Nemcem, smo ga prepredli z minami, povezanimi z žico in za šalo zraven pustili škarje,« mrtvo hladno razloži Tommy, ko s pogledom išče mesto, kjer bi bila lahko napeljana žica.

Serija Peaky Blinders je postavljena v leto 1919, v čas tik po prvi svetovni vojni in posledice slednje ji na vsakem koraku tesno(bno) dihajo za ovratnik. Zahodna Evropa je v veliki vojni plačala višji krvni davek kot v kateri koli drugi vojni v svoji zgodovini. V njej je umrlo dvakrat toliko Britancev, trikrat toliko Belgijcev in štirikrat toliko Francozov kot med drugo svetovno vojno. Le redki so bili tisti, ki so si zares lahko predstavljali nočno moro, v katero se je svet potopil tistega »najbolj grozljivega avgusta v zgodovini sveta«. Alain Badiou v knjigi Dvajseto stoletje zapiše: »20. stoletje je mesto tako apokaliptičnih, tako grozljivih dogodkov, da je edina kategorija, ki lahko ustrezno izrazi njegovo enotnost, kategorija zločina.« V vojno je vstopilo romantično in vojnih pustolovščin željno 19. stoletje, iz nje pa se je v krču in kriku rodilo krvavo in do kosti pretreseno 20. stoletje.

Ko je večina bataljonov, ki so jih antantne sile poslale na fronto, pristala v uničujočem stroju za mletje mesa, so se predvsem Britanci, ki so imeli do prve svetovne vojne v primerjavi z ostalimi velikimi silami zelo majhno kopno vojsko, znašli v zagati, saj niso vedeli, od kod naj vzamejo nove enote, ki bi se lahko bojevale na fronti. Britanija je namreč šele leta 1915 uvedla obvezno služenje vojaškega roka. Vojaška PR-služba je zato na različne načine želela privabiti mlade moške, da se vpišejo v vojsko. Ena izmed metod, ki so jo uporabili, je bila tudi ta, da so ljudi spodbujali k temu, da se v vojno ‘pustolovščino’ vpišejo skupaj s svojimi prijatelji, kolegi, someščani, sodelavci. Ti bataljoni so se imenovali ‘kolegialni bataljoni’ (Pals Batalions) in v njih so, z ramo ob rami, služili ljudje iz istega mesta, iste ulice, znanci iz istega puba ali člani iste družine. Ideja, ki je sicer na papirju delovala genialno, se je kmalu izkazala za katastrofalno, saj so ljudje, ki so skupaj služili na istem kraju, velikokrat tudi skupaj umrli, kar je imelo za določena mesta, poklice in skupnosti uničujoče posledice.

maxresdefault

Tisti, ki so umrli na bojnem polju, so imeli morda srečo. Tommy, njegovi bratje in kolegi, ki so se skupaj borili v Franciji, v bitki za Verdun, eni najstrašnejših bitk vseh časov in v podgan, uši in stenic polnih blatnih strelskih jarkih na reki Sommi, so nasilje, norost in travme vojne prinesli domov. Tisti, ki so se vrnili, so se soočili z nočnimi morami, grozljivimi halucinacijami in nekontroliranimi izbruhi nasilja. Šolski primer vojaka, ki mu za petami sledi nevidno zlo vojne, v seriji Peaky Blinders predstavlja Danny Oven oziroma ‘Danny Whizz-Bang’, poimenovan kar po vzdevku, ki so ga imele britanske čete za nemško orožje. Omenjenemu stanju danes pravimo posttravmatski stresni sindrom (PTSD), Tommy in njegovi prijatelji pa so ga poznali pod imenom flamski blues, po flamskih bojnih poljih oziroma bojiščih zahodne fronte.

Avtor serije Peaky Blinders, scenarist (Umazane lepe stvari, Smrtne obljube) in režiser (Locke) Stephen Knight, je v intervjuju za BBC dejal: »Ena od širših tematik, ki sem jih želel osvetliti v tej seriji, je prva svetovna vojna in posledice, ki jih je izkušnja slednje imela na vse, ki so se vrnili iz nje. Vojaki so morali vsak dan na ukaz izvrševati množične umore, kot po tekočem traku nekakšne ogromne morilske tovarne. Domov so se vrnili fizično in psihično poškodovani, pa tudi mnogo bolj nasilni. Ko so se ti možje vrnili domov, se nikakor niso mogli vključiti nazaj v normalno življenje, kar v sami zgodbi pripelje do prav posebne dinamike med liki.« Izkušnja totalne in brezobzirno zločinske vojne je globoko zarezala v tkivo ‘moralne in častne’ družbe poznega 19. stoletja in za vedno spremenila njeno mišljenje in navade. Puške in pištole, ki so si jih vojaki nelegalno prisvojili po vojni, so iz jarkov našle pot na ulice in postale nevarno orožje v rokah obupanih in čustveno poškodovanih ljudi. Družba, ki se je rodila iz prve svetovne vojne, je bila kaotična, nasilna, anarhistična in hedonistična. Ljudje niso spoštovali nobene avtoritete več. Cerkev in država sta ostali brez moči in brez spoštovanja. Na ulicah so kraljevale kriminalne tolpe, v tovarnah so se vrstile stavke. V zraku je bila na eni strani grožnja boljševistične revolucije, na drugi strani pa strah pred državljansko vojno, pred odcepitvijo Irske in nasiljem Irske republikanske armade.

Vse zgoraj našteto še posebej jasno izstopa prav v Birminghamu, kjer se odvija zgodba serije Peaky Blinders. Birmingham leži v središču Anglije in je drugo največje britansko mesto. V času industrijske revolucije je veljalo za nekakšno ‘delavnico sveta’, za britanski Detroit. Mesto je imelo s svojo težko industrijo tudi zelo velik pomen in vpliv prav v času med obema vojnama, se pravi v času, ki ga Stephen Knight raziskuje v svoji seriji. Tovarna BSA (Birmingham Small Arms Company), ki jo Peaky Blinders izdatno referira, je proizvajala orožje. Po koncu vojne je potreba po izdelavi orožja upadla, kar je pripeljalo do brezposelnosti, stavk in splošnega nezadovoljstva. Birmingham je slovel tudi kot mesto, v katerem je bila zelo močna manjšina irskih priseljencev, kar pomeni, da je bilo v njem precej vroče tudi zaradi številnih aktivnosti IRE. V britanskem Detroitu je skratka vladala anarhija. Zaradi ‘troglave pošasti’, nasilja kriminalnih tolp, grožnje boljševiške revolucije in delovanja IRE, kot omenjene probleme v seriji poimenuje eden od glavnih likov, inšpektor Campbell, je bilo mesto vseskozi tudi pod budnim očesom takratnega obrambnega ministra Winstona Churchilla.

4119584-high-peaky-blinders

Zapletena in kompleksna mreža zgodovinskih dogodkov in povezav, ki predstavljajo nekakšen temelj oziroma ozadje, na katerem se odvije fiktivna saga družine Shelby, je bistvena za razumevanje serije Peaky Blinders in ključ, ki odklepa motive, ki ženejo vse glavne protagoniste. V jedru zgodbe so bratje, Arthur, Thomas (Tommy) in John Shelby. Ko se vsi trije vrnejo iz vojne, Tommy prevzame vlogo vodje družine in tolpe Peaky Blinders. S pomočjo slednjih začne postopoma širiti in legalizirati družinski posel, ki je do sedaj temeljil na nelegalnih stavnicah. Odločen je, da se bodo Shelbyjevi, ki sedaj kot mali tatovi životarijo na robu Birminghama, v revni soseski Small Heath, z njegovo pomočjo in za vsako ceno povzpeli po družbeni lestvici. Tommy postane neusmiljen novodobni poslovnež, volk iz brminghamskih ulic. S kriminalom in krvjo prepojen svet in kaotično dereguliran trg postaneta njegovo igrišče, njegova stavnica, v kateri, tudi s svojim življenjem, stavi na vse ali nič. »V seriji začnem z družino, ki živi v napačnem delu mesta, v revni soseski. Zanima me, če svoji usodi lahko pobegnejo. Gre za precej običajno zgodbo o tem, kako se nekomu uspe iz ulic zla povzpeti v družbo, postati spoštovan in zgraditi imperij. Zanima me, kako se to zgodi oziroma, kako se bo to zgodilo v seriji. Vsak korak, ki ga Shelbyji naredijo, jih pripelje bližje visoki družbi, ampak ali lahko pobegnejo svoji preteklosti?« se v enem od intervjujev sprašuje Stephen Knight.

Velika vojna in njene posledice je s krvjo prepojeni in blatni temelj, temna senca nočne more, tesnobna in strupena megla, ki se vije okrog mestnih vogalov, ter globoka čustvena rana, ki zija med človeškimi odnosi. Resnični zgodovinski dogodki v seriji Peaky Blinders so parna lokomotiva, ki za seboj vleče celotno dogajanje. Kljub temu pa ti dogodki ne zavzamejo glavnega dela serije, ampak predstavljajo manjše bucike, ki fiktivno zgodbo s pomočjo izjemo dobro premišljenih in lansiranih podrobnosti (največkrat v obliki ključnih koščkov informacij) pripenjajo na zemljevid relanosti. Tu zagotovo ni nepomembno tudi dejstvo, da se je avtor serije rodil v Birnimnghamu. Prvo idejo za scenarij je imel že pred sedemnajstimi leti, ko sta mu starša prvič pripovedovala zgodbe o birminghamskih tolpah in o svojem otroštvu v Small Heathu.

3039494-poster-p-2-weird-name-stellar-production-why-peaky-blinders-is-the-years-most-immersive-crime-seri

Kljub vsemu, kar smo zapisali, pa gre pri seriji Peaky Blinders v prvi vrsti vseeno za fikcijo, za izmišljeno moderno dramo, ki je zgolj umeščena v neverjetno dramatično zgodovinsko obdobje in cinematično pokrajino industrijskega mesta in okolice. Zgodovinsko ozadje posebej izpostavljamo tudi zato, ker zaradi velikega poudarka na vizualni estetiki serije in izjemnega truda, ki so ga ustvarjalci vložili v to, da so iz popolnoma nepoznane birmighamske tolpe ustvarili moderen kult, lahko zelo hitro spregledamo, da nas za lepim in všečnim ovojnim papirjem tokrat za spremebo čaka tudi kompleksna vsebina, ki ima marsikaj za povedati o času, v katerem se odvija. Boljše razumevanje posledic prve svetovne vojne in časa med obema vojnama pa seveda nujno rezultira tudi v boljšem razumevanju časa, v katerem živimo danes.

Ustvarjalci so se zelo veliko ukvarjali s tem, kako serijo čim bolj približati sodobnemu gledalcu. Niso želeli ustvariti še ene tipične britanske zgodovinske kostumske drame, ki bi le zavrtela kazalce zgodovine, ampak so se zadeve lotili na drugačen način. Peaky Blinders so posneli tako, kot bi bila posneta vsaka moderna serija. Tako kot bi se dogajala danes, tukaj in zdaj. Posneta je na zelo filmski način. Veliko je uporabe širokokotnih leč in bližnjih planov, poudarek je na lokacijah in številnih detajlih. V prvi sezoni svetloba večinoma prihaja iz oljnih svetilk, v drugi sezoni, ki se dogaja dve leti pozneje, pa je mesto že popolnoma elektrificirano. Poudarek je na fetišiziranju oblek, pričesk, avtomobilov in predmetov. Estetika in atmosfera velikokrat spominjata na kultni film Nicholasa Windinga Refna Vozi (Drive, 2011).

Peaky-Blinders-episode-4-21

Režiser prvih treh delov prve sezone, Otto Bathurst, je v intervjuju za BBC dejal: »Ko smo začeli snemati, sem se spomnil na uvodni citat iz filma Dobri fantje (Goodfellas, Martin Scorsese, 1990): »Odkar pomnim, sem si želel postati gangster«. Zame je ta citat postal glavna misija tega projekta. Želel sem ustvariti svet, ki bi gledalca pripravil do tega, da bi si tudi sam želel postati del njega, da bi si tudi sam želel postati del te tolpe.« Knight s svojimi rock’n’roll kriminalci iz Small Heatha povsem zavestno ustvarja kult in mitologizira svoje junake (ciganska kri). Tako kot so birminghamski najstniki na prelomu stoletja sanjali, da bi postali del prave tolpe Peaky Blindersov, so danes pričeske, ki jih nosijo liki v seriji, podobno postale kultne med njenimi oboževalci. H kultnemu (in kulskemu) statusu serije in njenih likov levji delež prispeva tudi glasbena podlaga, ki jo med drugim sestavljajo PJ Harvey, Nick Cave, The White Stripes, Arctic Monkeys in Johnny Cash. Za zgodovinsko dramo precej nenavaden izbor glasbe ima še drug namen. Izbrana glasba daje posameznim prizorom emocionalno komponento, ki jo ti potrebujejo. Z glasbo, ki nam je blizu, ki jo poznamo in povezujemo s točno določnimi emocijami, lahko zelo enostavno vdremo v misli in občutja nekoga, ki se na prelomu stoletja sveže obrit in urejen od glave do pet, s cigareto v roki sprehaja po umazanih in nevarnih ulicah največjega industrijskega mesta na svetu.

Težka industrija, delavske četrti, smog, umazanija, slaba razsvetljava in temačne ulice so vizualni elemeti, ki dominirajo v prvi sezoni serije. Ko se Shelbyjevi v drugi sezoni začnejo vzpenjati po družbeni lestvici, temu sledi tudi vizualna podoba. Več je svetlih zunanjih lokacij, svetlobe, zlate barve in razkošja. Tudi velikost prostorov se občutno poveča. Kljub temu pa se druga sezona konča sredi ogromnega rjavega polja, v jarku. Grozljiva podoba, ki nas ponovno dohiti in spomni na nepotrebno trpljenje in psihične napore vojakov v prvi svetovni vojni. Tommy se, tako kot večkrat v vojni, iz oči v oči znajde nasproti smrti. Prvič mu je uspelo uiti njeni pogoltnosti na bojnih poljih, zato je prepričan, da mu tokrat ne bo. Nihče nima take sreče. Ohromljen od ponovnega podoživetja najbolj travmatične situacije, ki te lahko doleti v življenju, bolj mrtev kot živ, se opoteče čez polje smrti. Bo zaradi te izkušnje postal še bolj neustrašen, nor, neusmiljen in ambiciozen, kot je bil do sedaj? Vsekakor se zdi, da je stoodstotno pripravljen na svojo naslednjo stavo in da so vložki na stavnici astronomski.

Ana Šturm // Objavljeno v reviji Dialogi, 51. letnik, 2015, št. 5- 6, str. 122-126